Na snegu

premalo treniram. :-(

V soboto le krajši kolesarki izlet: iz Idrijske Bele mimo Brusovih in Putrihovih klavž na Kleviše in naprej proti Mrzli Rupi. Žal sva izbrala pot, ki ni še povsem očiščena in se morala predčasno obrnit.

 

Tukaj je bila pot še očiščena, ampak gozd pa v stilu: vse je pomorjeno, vse je pokošeno.....

 

V nedeljo pa na sneg. Iz Jezerskega sva se povzpela na Češko kočo in potem proti Jezerski Kočni. Takoj nad kočo se prične sneg, ki z višino narašča. Malo sva trenirala po snegu in na polovici vzpona obrnila nazaj. Do zajl in klinov nisva prišla, pa jih tudi našla ne bi, saj so še globoko pod snegom. Sneg je bil mehak in se je lepo delalo stopinje - tudi z mojimi nizkimi pohodnimi čevlji, tako da sva kasneje snela dereze in hodila le v čevljih. Lep izlet in nabiranje izkušenj s hojo po snegu, le za trening premalo. :-)

 

 

Tam zgoraj proti levi je Grintavec in proti desni Jezerska Kočna

 

Je tam spodaj smerokaz?

 

 

 

 





Prvič na sneg

Malo trapast naslov za sredino junija. Ampak tako je. Letos nisem bila veliko na snegu. Po žledolomu se mi je kar malo zamerila zima. Tako sem večino pomladi preživela v primorskih hribih - v suhih razmerah. Ampak na  SPP prečim tudi tavisoke hribe v katerih je še precej snega. Vse kaže, da bo letos ponekod v hribih sneg obstal celo leto. Tako sem se odločila, da bom s seboj imela tudi dereze in cepin. In ker brez treninga ne gre, sem včeraj sprejela povabilo Silva, da mi posodi svoje posebno lahke dereze in cepin in me tudi poduči o pravilni hoji po snegu z derezami, ustavljanja s cepinom in podobno. Snežno zaplato smo našli v Logarski dolini pod steno Ojstrice.

 

Pogled na mogočne gore mi je zbudil metulje v trebuhu. Lej, po vsem tem grebenu bom šla!

Podkraj - proti Suhemu vrhu- Abram

V nedeljo sva se odpravila v gozdove okoli Nanosa. Začela sva zelo pozno - šele ob 9h in bilo je že zelo vroče. Bil je dan za počasen vzdržljivostni trening. Pričetek poti je bil v Podkraju, usmerila sva se po cesti proti Abramu, vendar sva po slabih dveh km zavila desno prti Bukovju, čez čas pa izbrala pot po cesti priti Suhemu vrhu. Pot se polagoma vzpenja in na odcepu, kjer je samo še zadnji vzpon na vrh, sva zavila nazaj proti cesti, ki naju je pripeljala na planinsko, ki se spušča iz Nanosa proti Abramu. Po 22km in 3:30 sva prispela v gostišče Abram, kjer sva si privoščila kosilo, po kosilu pa še počitek v senci. Po počitku pa še dobrih 10km v dobri uri in sva prispela do izhodišča.
Podatki kažejo, da sva 32 km naredila v bruto času 7 ur, neto pa 4:45.

tudi medo je bil tukaj

Na Snežnik

Z. po operaciji kile dobro okreva. Zdaj me že lahko spet spremlja, če le ni preveč strmo in preslaba pot. Tako sva se odločila to soboto za tekaški trening iz Mašuna na Sviščake, od tam pa še vzpon na Snežnik. Za prvi del dolg nekaj več kot 12 km po cesti sem porabila uro in pol, za vzpon iz Sviščakov na Snežnik pa še eno uro in 15 minut. Za spust pa le malo manj.

prvi pogled na vrh s kočo

odlično se je videlo na morje ...

... in v notranjost

 

 

 

Bilo je precej vroče, tako da sem spila cel liter in pol vode. Malo me že skrbi, kako bo čez mesec dni v hribih.

Pri vzponu sem testirala moje nove pohodne čevlje, ki jih bom uporabljala v visokogorju, saj kaže, da me bo sneg počakal. Izkazali so se dobro, samo okoli gležnjev sem čutila nastajanje žuljev, so le precej trši kot tekaški copati.

Skupaj sva v 6:20 bruto oz. 5:30 neto naredila cca 37km - vendar premagane višinske razlike komaj za 1000m.

ogled proge GM4O

Za dolgi trening ta vikend sem se pridružila vodenemu ogledu GM4O.

Spremljala sem Marto, ki se to leto pripravlja na svoj prvi nastop na tekmi. Tudi sama sem razmišljala, da bi se spet preizkusila na tej tekmi, ki je sedaj dolžinsko pravi maraton. Ker pa želim v začetku julija že na pot SPP1, sem se nastopu odpovedala, saj želim na pot dovolj spočita.

Ogled je bil zastavljen pohodniško - da pot opravimo v 9 urah kot je tudi limitni čas. Žal je na vrhu Črne prsti še sneg in smo uporabili južno obvoznico in na ta način "spustili" kar nekaj višincev, pot pa skrajšali za cca 3km.

Kjer se pot spet združi z običajno traso, smo imeli malico. Do tam smo naredili cca 17 km.

Tam sva se z Marto odločili, da nadaljujeva malo hitreje in se spustili v tek. Marta je odlično pripravljena in jo je kar pognalo po trasi, tako da se je večkrat vračala nazaj k meni. Potem sva se dogovorili, da gre vsaka naprej s svojim tempom in se slišiva, ko prispe na vrh Porezna. Ko je bila na vrhu Porezna, sem bila jaz šele malo nad Durnikom. Ker je na vrhu zelo pihalo, ni imelo smisla, da me čaka tam in sva se dogovorili, da nadaljuje proti cilju v Podbrdo.

Jaz sem za sam vzpon na Porezen potrebovala 2 uri, pri koči sem srečala še Mojmirja, ki se je ravno tako odločil, da poskuša s krogom opraviti hitreje - pa ga je vzpon na Porezen precej izčrpal. Spust v Podbrdo sva opravila skupaj - večinoma ga prehodila. Jaz sem s krogom 39,6 km opravila v 8 urah.

Marta pa je pri spustu zašla na Petrovo brdo in potem po cesti odtekla v Podbrdo pa v 7h in pol.