Začela sem ob 6:20 v Podkraju. Do Abrama sem potrebovala dobro uro.
Malo naprej od Abrama se mi je odprl pogled na Nanos - tam gor je moj prvi cilj!
Po dobrih dveh urah sem bila v koči. Na hitro sem popila čaj in poklicala kolesarskega spremljevalca, ki me je že čakal na poti spusta proti Razdrtemu. V Razdrtem sem si privoščila malico.
Ko planinska pot zavije v gozd, je bilo obvestilo, da je pot začasno zaprta, vendar sem ga ignorirala, zdelo se mi je, da skozi pretežno ravninsko gmajno bom pa že splezala čez nekaj podrtih dreves. Z. se je s kolesom odpravil po cesti, da me počaka v Senožečah, jaz pa skozi gmajno, najprej je bil pretežno listnat gozd in sem še kar dobro napredovala, kasneje se spremeni v iglastega pa sem se krepko kesala, da nisem šla tudi jaz raje naokoli. Za nekaj več kot 2km sem potrebovala celo uro.
(nagradna uganka: kje je markacija?)
Ko sem končno prispela v Senožeče, me je tudi tam čakalo obvestilo, da je planinska pot na Vremščico zaprta. Tokrat sem to upoštevala in se po cesti odpravila do Gabrč in od tam po planinski na vrh Vremščice. Spust z Vremščice priti letališču in naprej proti Škocijanskim jamam je bil po krasnih planinskih poteh. Prava nagrada za prejšne plezanje preko podtrega drevja in pot naokoli.
Od Matavuna sem nadaljevala sama. Z. se je odpeljal s kolesom nazaj v Podnanos, kjer sva imela avto, jaz pa sem nadaljevala pot proti Artvižam.
Ob prehodu čez cesto še pogled na nazaj na Vremščico in naprej....
Do Artviž sem potrebovala še uro in pol. Vmes sem večkrat vzela nazaj svoje besede, da imam danes samo dva vrha: Nanos in Vremščico - tudi Artviže so pošten hrib: vzpona je skoraj za 300m in to precej strmega.
Pogled ob izhodu iz vasi Artviže: čakal me je le še spust v Markovščino...
Sredi spusta sem še zašla in tekla kak km v napačno smer....potem pa poklicala Z.-ja, ki me je že čakal z avtom v Markovščini. Uro, ki mi je merila čas, sem ustavila po 11h urah in 15 minut. Nabralo se je za 2400m vzpona in še malo več spusta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar